PRAVILA ECDR O ARBITRAŽI

 

1. člen

(obseg uporabe)

 

(1) Ta pravila urejajo reševanje domačih in mednarodnih sporov z arbitražo, kadar ji administrativno podporo nudi Evropski center za reševanje sporov, Ljubljana, Tomšičeva 6 (»ECDR«) in kadar se stranke pisno dogovorijo za uporabo teh pravil (»Pravila«).

(2) Šteje se, da so stranke soglašale z uporabo teh Pravil vselej, kadar s pisno pogodbo o arbitraži, sklenjeno pred ali po nastanku spora, reševanje vseh ali posameznih spornih dejanskih in pravnih vprašanj predložijo v reševanje arbitraži ECDR, tudi če pri tem ne navedejo, da se bodo uporabila Pravila ECDR.

(3) Pooblastila in dolžnosti ECDR so predpisana s temi Pravili.

 

2.člen

(pomen izrazov)

 

(1) ECDR je samostojna in neodvisna institucija, ki zagotavlja podporo in organizira reševanje domačih sporov in sporov z mednarodnim elementom v skladu s temi Pravili in slovenskim zakonom o arbitraži. Pristojnosti ECDR v zvezi z uporabo teh Pravil izvršujeta predsednika ECDR.

(2) Izraz »stranke« v teh Pravilih vključuje stranke arbitražnega postopka in njihove pooblaščence.

(3) Arbiter posameznik ima po teh Pravilih enaka pooblastila, pravice in dolžnosti, kot jih ima arbitražni senat.

(4) Izrazi v teh Pravilih zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in vključujejo vse spole.

 

3. člen

(uporaba veljavnega prava)

 

 (1) Če je ugotovljeno, da je katerakoli določba teh Pravil ali pravil arbitražnega postopka, ki jih določijo stranke, v nasprotju z veljavnim pravom, se uporablja ustrezna določba zakona, ostale določbe teh Pravil pa ostajajo v veljavi.

 

4. člen

(administrativna podpora)

 

(1) Administrativna podpora ECDR postopkom arbitraže obsega:

a)     organizacijo procesnih dejanj v postopku;

b)     imenovanje arbitrov in odstop spora v reševanje arbitrom;

c)     odločanje o izločitvah arbitrov;

d)     določanje vrednosti spora, če ta ni navedena;

e)     odločanje o izpolnjevanju pogojev za začetek arbitraže;

f)       odločanje o neizvedbi postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev;

g)     pregledovanje osnutkov arbitražnih odločb v skladu s temi Pravili;

h)     odločanje o zaupnosti arbitražnih odločb;

i)       določanje osnovnih stroškov arbitraže;

j)       vsa opravila v zvezi s pridobivanjem in vročanjem pisnih vlog in drugega gradiva strankam in arbitrom;

k)     organizacijo ustnih obravnav kadar so potrebne;

l)       zagotovitev prostora za izvedbo postopka v prostorih ECDR;

m)   obveščanje med ECDR, arbitri in strankami postopka;

n)     vodenje ustreznega spisa o sporu;

o)     druga opravila iz pristojnosti ECDR.

  

5. člen

(način pisnega komuniciranja v arbitražnem postopku)

 

(1) Stranke vse svoje vloge v arbitražnem postopku pošiljajo v elektronki obliki na naslov spis@ecdr.si.

(2) Vsa obvestila ECDR v zvezi s potekom arbitražnega postopka kakor tudi vloge strank v arbitražnem postopku ECDR strankam posreduje v elektronski obliki. Kadar tovrstna vročitev iz razlogov na strani določene stranke ni mogoča, se ECDR s to stranko dogovori o drugem primernem načinu vročanja pisanj.

(3) ECDR arbitražno odločbo strankam posreduje v elektronski obliki ali na drug dogovorjen način, kakor tudi priporočeno po pošti, razen če jo stranka osebno prevzame.

(4) Šteje se, da je pisanje vročeno, če je stranka arbitražnega postopka potrdila prejem po elektronski pošti, če je izkazana vročilnica, ali če stranka pisno potrdi, da ji je bila vloga vročena na drug način.

 

6. člen

(začetek arbitraže)

 

(1) Arbitražni postopek stranka sproži z vložitvijo zahteve za začetek arbitražnega postopka, ki mora vsebovati:

1. popoln naziv tožnika z vsemi kontaktnimi podatki (naslov, telefon, elektronski naslov);
2. popoln naziv toženca z vsemi kontaktnimi podatki (naslov, telefon, elektronski naslov);
3. tožbo z navedbo relevantnih dejstev in pravnih argumentov, na katere tožnik opira svoj zahtevek, z natančno opredeljenim zahtevkom vključno z vrednostjo spornega predmeta in z navedbo in predložitvijo vseh dokazov, na katere se tožnik sklicuje, ter morebitni predlog za zaslišanje prič oziroma predlog za izvedbo drugih nelistinskih dokazov;
4. predlagano število arbitrov in jezik postopka, če se stranke o tem niso predhodno sporazumele;
5. potrdilo o plačilu administrativnega stroška ECDR za začetek arbitražnega postopka;
6. dokaz o dejstvu, da se konkretni spor lahko rešuje pred arbitražo, in sicer v eni izmed naslednjih oblik:

a)     arbitražni dogovor, sprejet po nastanku spora s strani vseh strank v sporu, ki določa uporabo Pravil ECDR o arbitraži ali administrativno podporo arbitražnemu postopku, ki jo zagotavlja ECDR, ali

b)     zahteva za začetek arbitraže in pisna pogodbena arbitražna klavzula, dogovorjena pred nastankom spora, s katero se vse stranke spora zavezujejo spor predložiti arbitraži in s katero določijo administrativno podporo arbitraži s strani ECDR ali uporabo Pravil ECDR o arbitraži, ali

c)     ustni dogovor strank v sporu, da bodo sodelovale v arbitraži, ki ji bo administrativno podporo zagotavljal ECDR oziroma v kateri se bodo uporabila Pravila ECDR o arbitraži, ki ga stranke pisno potrdijo, ali

d)     sklep sodišča o napotitvi strank v postopek arbitraže pri ECDR.

 

7. člen

(predhodni preizkus zahteve in tožbe)

 

(1) Po prejemu zahteve za začetek arbitražnega postopka ECDR preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz teh Pravil za začetek postopka in opravi predhodni preizkus zahteve in tožbe.

(2) V okviru predhodnega preizkusa ECDR preveri ali:

1. zahteva in tožba vsebujeta vse sestavine iz 6. člena teh Pravil;
2. je arbitraža pri ECDR pristojna za reševanje spora;
3. so se stranke dogovorile za primerna pravila arbitražnega postopka, v kolikor to niso Pravila ECDR o arbitraži. 

(3) ECDR lahko odkloni obravnavanje zadeve, če očitno ni podana pristojnost za odločanje, ali če so se stranke dogovorile za uporabo pravil, ki bi nesorazmerno otežila izvedbo postopka.

(4) ECDR lahko tožnika pozove k vsebinski dopolnitvi tožbe oziroma zahteve, če oceni, da je to potrebno.

(5) Če tožnik tožbe oziroma zahteve za začetek arbitražnega postopka ne dopolni v roku 15 dni od prejema poziva ECDR za dopolnitev, se šteje, da je zahtevo za začetek arbitražnega postopka in tožbo umaknil. V takšnem primeru tožnik ne more zahtevati vračila vplačanega administrativnega stroška ECDR za začetek arbitražnega postopka.   

 

8. člen

(plačilo nagrade arbitrov)

 

(1) Potem, ko ECDR ugotovi popolnost zahteve za začetek arbitražnega postopka in tožbe, izda o tem tožniku potrdilo in v skladu s pravili ECDR o stroških arbitraže določi vrednost nagrade arbitra/arbitrov.

(2) ECDR  naloži vsaki stranki plačilo polovice nagrade arbitra/arbitrov, razen če so se stranke pisno dogovorile drugače. V kolikor katera od strank ne plača svojega dela nagrade arbitra/arbitrov, pozove ECDR k plačilu nasprotno stranko. Če nasprotna stranka v danem roku ne plača manjkajočega dela nagrade, ECDR tožbo zavrže in ustavi postopek. V primeru zavrženja tožbe zaradi neplačila nagrade arbitra/arbitrov, ECDR plačanega administrativnega stroška ne vrača. 

   

9. člen

(začetek arbitražnega postopka)

 

(1) Ko ECDR prejme celoten znesek, ki predstavlja nagrado arbitra/arbitrov, izda strankam potrdilo o začetku arbitražnega postopka.

(2) Pisno potrdilo ECDR o začetku postopka arbitraže izkazuje, da:

-        sta zahteva za začetek arbitražnega postopka in tožba, ki je priložena zahtevi, prestali predhodni preizkus v skladu s 7. členom teh Pravil,

-        je ECDR prejel plačilo nagrade arbitra/arbitrov v skladu z 9. čl. teh Pravil.  

(3) Kot dan začetka arbitražnega postopka šteje dan izdaje pisnega potrdila ECDR o začetku arbitražnega postopka.

(4) ECDR pošlje zahtevo za začetek arbitražnega postopka in tožbo toženi stranki in jo pozove naj nanjo v 30 dneh odgovori.

(5) Če je stranka dolžna sodelovati v arbitražnem postopku na podlagi pogodbene arbitražne klavzule in te svoje obveznosti ne izpolni, ECDR na zahtevo stranke pisno potrdi to dejstvo.

 

10. člen

(število arbitrov)

(1) Število arbitrov določijo stranke.

(2) Če stranke ne določijo števila arbitrov, so arbitri trije, razen če ECDR ne odloči, da spor rešuje arbiter posameznik.

 

11. člen

(imenovanje arbitrov)

 

(1) Če se stranke ne sporazumejo drugače, državljanstvo arbitra ne sme biti ovira pri njegovem imenovanju.

(2) ECDR strankam skupaj s potrdilom o začetku arbitražnega postopka pošlje seznam pri ECDR akreditiranih arbitrov ter jih pozove, da se v roku, ki ga določi ECDR, sporazumejo o imenovanju arbitrov.

(3) Če se stranke sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov, predlaganega arbitra  ali arbitre predložijo v potrditev ECDR. Če ECDR zavrne potrditev, pozove stranke, naj v določenem roku predlagajo novega arbitra ali arbitre. Arbiter je imenovan z dnem pisne potrditve imenovanja s strani ECDR.

(4) Če se stranke v roku, ki ga določi ECDR, ne sporazumejo o imenovanju arbitrov:

a)     imenuje v primeru, ko so arbitri trije, vsaka stranka enega arbitra, potrjenega s strani ECDR, tako imenovana arbitra pa imenujeta tretjega arbitra, ki ga potrdi ECDR; če ena stranka v 30 dneh od prejema zahteve druge stranke za imenovanje arbitra tega ne stori ali če se arbitra v 30 dneh, potem ko sta bila imenovana, ne sporazumeta o imenovanju tretjega arbitra, arbitra imenuje ECDR;

b)     imenuje v primeru, ko je arbiter en, pa se stranke o njegovem imenovanju ne morejo sporazumeti, arbitra na zahtevo stranke ECDR.

(5) ECDR pri potrjevanju in imenovanju arbitra vselej upošteva vse dogovorjene ali potrebne kvalifikacije in okoliščine, ki naj zagotovijo imenovanje neodvisnega in nepristranskega arbitra.

 

12. člen

(razlogi za izločitev arbitra)

 

(1) Komur je ponujeno, da bi bil arbiter, mora razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Arbiter mora od imenovanja dalje in ves čas arbitražnega postopka strankam brez odlašanja razkriti vse takšne okoliščine, razen če je stranke z njimi seznanil že prej.

(2) Izločitev arbitra se lahko zahteva le, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti, ali če arbiter nima kvalifikacij, ki so bile dogovorjene med strankami. Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je imenovala, ali pri imenovanju katerega je sodelovala, le zaradi razlogov, za katere je izvedela po imenovanju.

 

13. člen

(postopek izločitve arbitra)

 

(1) Stranke se lahko sporazumejo o postopku izločitve arbitra.

(2) Če takega sporazuma ni, mora stranka, ki zahteva izločitev arbitra, v 15 dneh, odkar je izvedela za sestavo arbitražnega senata, ali za katero od okoliščin iz drugega odstavka 12. člena teh Pravil, ECDR poslati obrazloženo pisno zahtevo za izločitev. Če arbiter, čigar izločitev se zahteva, sam ne odstopi s svojega položaja, ali če se druga stranka ne strinja z zahtevo za izločitev, odloči o zahtevi za izločitev ECDR.

 

14. člen

(neopravljanje ali nezmožnost opravljanja nalog arbitra)

 

Kadar arbiter pravno ali dejansko ni sposoben opravljati svojih nalog ali jih zaradi drugih razlogov ne opravlja brez nepotrebnega odlašanja, njegov mandat preneha, če sam odstopi s položaja arbitra, če se o prenehanju mandata sporazumejo stranke, ali če tako odloči ECDR.

 

15. člen

(imenovanje nadomestnega arbitra)

 

(1) Kadar arbitru mandat preneha, se skladno s pravili za imenovanje prvotnega arbitra imenuje nadomestni arbiter v skladu z 11. členom teh Pravil.

(2) Po imenovanju nadomestnega arbitra se senat odloči ali in v kakšnem obsegu, je treba ponoviti opravljena procesna dejanja.

 

16. člen

(pristojnost arbitražnega senata, da odloča o svoji pristojnosti)

 

(1) Arbitražni senat lahko odloči o svoji pristojnosti vključno z ugovori, ki se nanašajo na obstoj ali veljavnost arbitražnega sporazuma. Arbitražna klavzula vsebovana v pogodbi šteje za neodvisen del takšne pogodbe. Odločitev arbitražnega senata, da je pogodba nična, sama po sebi ne pomeni neveljavnosti arbitražne klavzule.

(2) Ugovor, da arbitražni senat nima pristojnosti za odločanje, mora stranka podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Dejstvo, da je stranka imenovala arbitra ali sodelovala v postopku njegovega imenovanja, ne vpliva na njeno pravico do ugovora. Ugovor, da arbitražni senat prekoračuje meje svoje pristojnosti, mora stranka podati takoj, ko se pojavi zatrjevana prekoračitev. Arbitražni senat lahko v obeh primerih dovoli ugovor kasneje v postopku, če meni, da je zamuda stranke upravičena.

(3) Arbitražni senat o ugovoru iz prejšnjega odstavka praviloma odloči s posebnim sklepom. Če arbitražni senat s posebnim sklepom odloči, da je pristojen za odločanje, lahko vsaka stranka v 30 dneh od prejema sklepa zahteva, da o tem vprašanju odloči pristojno sodišče. Arbitražni senat lahko med sodnim postopkom nadaljuje z arbitražnim postopkom in izda končno odločbo.

 

17. člen

(začasni ukrepi arbitraže)

 

(1) Če se stranke ne sporazumejo drugače, lahko arbitražni senat na predlog stranke kadarkoli pred izdajo končne odločbe sprejme zoper nasprotno stranko začasni ukrep, ki ga šteje za potrebnega glede na predmet spora, vendar šele po tem, ko nasprotni stranki  omogoči, da se izjavi o predlogu o sprejemu začasnega ukrepa, Arbitražni senat lahko v zvezi s takšnim ukrepom od vsake stranke zahteva ustrezno varščino.  

(2) Izjemoma, če to oceni za nujno, lahko arbitražni senat sprejme začasni ukrep  še preden je nasprotni stranki omogočil, da se izjavi o predlogu. Tak začasni ukrep zavezuje obe stranki, vendar se ne more prisilno izvršiti.

(3) Arbitražni senat lahko na predlog katerekoli stranke spremeni, zadrži ali razveljavi začasni ukrep, ki ga je sprejel, v izjemnih okoliščinah ter po predhodnem obvestilu strank pa tudi na lastno pobudo.

 

18. člen

(enakopravnost strank)

 

(1) Stranke v arbitražnem postopku so enakopravne. Vsaki stranki mora biti zagotovljena pravica do izjave.

 

19. člen

(pooblaščenci)

 

(1) Stranke v arbitražnem postopku imajo lahko pooblaščenca, ki je lahko vsaka domača ali tuja poslovno sposobna fizična oseba. Kot pooblaščenec lahko nastopa tudi domača ali tuja odvetniška družba.

(2) Pravice strank iz prejšnjega odstavka ni mogoče izključiti.

 

20. člen

(pravila postopka)

 

(1) Stranke se lahko sporazumejo o pravilih postopka.

(2) Če sporazuma ni, lahko arbitražni senat vodi postopek na način, ki ga šteje za primernega. Vodenje postopka vključuje tudi odločanje o dopustnosti, pomenu in dokazni moči vsakega dokaza.

 

21. člen

 (kraj izvajanja arbitraže)

 

 

(1) Če se stranke niso sporazumele drugače, se sme arbitražni senat  sestati na kateremkoli drugem kraju, ki ga šteje za primernega za posvetovanje, za zaslišanje prič, izvedencev ali strank ali za pregled blaga, drugih stvari ali listin.

 

22. člen

(jezik arbitražnega postopka)

 

(1) Jezik arbitražnega postopka je slovenski, razen če se stranke sporazumejo, da bo arbitražni postopek potekal v določenem drugem jeziku. Če takega sporazuma o uporabi določenega drugega jezika stranke ne morejo doseči, pri čemer ne želijo, da je jezik arbitražnega postopka slovenščina, določi jezik postopka pred začetkom arbitražnega postopka ECDR, po začetku tega postopka pa arbitražni senat. Jezik postopka velja za pisne vloge in izjave strank, ustne obravnave, odločbe, sklepe in druga sporočila arbitražnega senata, če stranke ali arbitražni senat niso določili drugače.

(2) Arbitražni senat lahko odredi, da mora biti listinskemu dokazu priložen prevod v jezik arbitražnega postopka.

 

23. člen

(sprememba in dopolnitev tožbe in odgovora na tožbo)

 

(1) Če se stranke niso sporazumele drugače, lahko vsaka stranka med arbitražnim postopkom spremeni ali dopolni svojo tožbo ali odgovor na tožbo, razen če arbitražni senat sklene, da to zaradi zavlačevanja postopka ni primerno.

 

24. člen

(ustni in pisni postopek)

 

(1) Če se stranke niso sporazumele drugače, arbitražni senat odloči, ali bo postopek potekal pisno ali ustno. Na zahtevo stranke mora arbitražni senat v primerni fazi postopka opraviti glavno obravnavo, ki ni javna, če se stranke niso drugače sporazumele, ali če ni s temi Pravili določeno drugače.

(2) Stranke morajo biti pravočasno obveščene o vsakem razpisanem naroku, ki je namenjen izvajanju dokazov.

(3) Vse vloge, listine in druge podatke, ki jih ena stranka predloži arbitražnemu senatu, jih mora hkrati predložiti tudi za nasprotne stranke. Izvedenska mnenja in pisni dokazi, na katere se pri odločanju lahko opre arbitražni senat, se posredujejo vsem strankam.

 

25. člen

(zamuda stranke)

 

(1) Če se stranke niso sporazumele drugače in če brez upravičenih razlogov:

a)     tožeča stranka ne vloži popolne tožbe v določenem roku, ECDR zavrže tožbo in  ustavi postopek;

b)     tožena stranka ne vloži odgovora na tožbo v določenem roku, arbitražni senat nadaljuje s postopkom, ne da bi zamudo samo po sebi štel za priznanje navedb tožeče stranke;

c)     katerakoli stranka ne pride na narok ali ne predloži dokaznih listin, arbitražni senat nadaljuje s postopkom ter izda odločbo na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga.

 

26. člen

(izvedenec, ki ga imenuje arbitražni senat)

 

(1) Če se stranke niso sporazumele drugače, lahko arbitražni senat:

a)     imenuje enega ali več izvedencev z nalogo, da podajo mnenje o vprašanjih, ki jih določi arbitražni senat;

b)     zahteva od stranke, da izvedencu posreduje vse potrebne podatke, predloži ali omogoči dostop in pregled pomembnih listin, blaga ali drugih predmetov.

(2) Če se stranke niso sporazumele drugače, mora izvedenec na zahtevo stranke ali arbitražnega senata po predložitvi mnenja sodelovati na naroku, kjer imajo stranke možnost zastavljati vprašanja in privesti druge strokovnjake, da podajo svoje mnenje o spornih vprašanjih.

 

27. člen

(priče)

 

Arbitražni senat lahko odredi, da se zaslišanje prič in izvedencev izvede s pomočjo telekomunikacijskih sredstev (video, skype konference ipd.), ali da se posamezno pričanje ali dopolnjeno izvedensko mnenje predloži zgolj v obliki podpisane pisne izjave.

 

28. člen

(merodajno materialno pravo)

 

(1) Arbitražni senat o sporu odloči na podlagi pravnih pravil, ki so jih za presojo vsebine pravnega razmerja izbrale stranke. Izbira prava ali pravnega sistema določene države pomeni neposredni odkaz na materialno pravo te države, brez kolizijskih pravil, razen če se stranke izrecno sporazumejo drugače.

(2) Če stranke niso izbrale materialnega prava, arbitražni senat odloči na podlagi pravnih pravil, ki jih šteje za primerna.

(3) Arbitražni senat lahko odloči po pravičnosti (ex aequo et bono) samo na podlagi izrecnega pooblastila strank.

(4) V vsakem primeru mora arbitražni senat odločiti v skladu s pogodbenimi določili in upoštevati poslovne običaje.

 

29. člen

(odločanje arbitražnega senata)

 

(1) Arbitražno odločbo izda arbitražni senat z večino glasov svojih članov, če se stranke niso sporazumele drugače.

(2) O vprašanjih postopka lahko odloča predsednik arbitražnega senata, če so ga za to pooblastile stranke ali vsi člani arbitražnega senata.

 

30. člen

(poravnava)

 

(1) Če se stranke med arbitražnim postopkom poravnajo, arbitražni senat ustavi postopek. Na zahtevo strank se poravnava zapiše v obliki neobrazložene arbitražne odločbe, razen če je vsebina poravnave v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

 

31. člen

(mediacija v okviru arbitraže)

 

(1) Na podlagi sporazuma strank o mediaciji arbitražni senat lahko prekine postopek za največ en mesec, razen če stranke sporazumno zaprosijo za podaljšanje tega roka, o čemer odloči arbitražni senat.

(2) V primeru, da se mediacija zaključi s sporazumom o vseh ali posameznih spornih vprašanjih med strankami, se sporazum lahko zapiše v obliki skrajšane arbitražne odločbe, ki ima pravne učinke v skladu s slovenskim Zakonom o arbitraži.

 

32. člen

(oblika in vsebina odločbe)

 

(1) Arbitražna odločba se izda v pisni obliki. Podpišejo jo arbitri. Kadar je arbitrov več, zadoščajo podpisi večine, če so navedeni razlogi, zakaj se posamezni arbiter ni podpisal.

(2) Odločba mora biti obrazložena, razen če so se stranke dogovorile, da obrazložitev ni potrebna, ali če gre za odločbo na podlagi poravnave.

(3) V odločbi morata biti navedena datum izdaje odločbe in kraj arbitraže. Če kraj arbitraže v postopku ni bil določen, se zanj šteje kraj izdaje odločbe.

(4) Pred izdajo arbitražne odločbe je arbitražni senat dolžan osnutek obrazložene odločbe predložiti v redakcijski in oblikovni pregled ECDR, ki ne sme posegati v vsebino odločitve, lahko pa neobvezno, brez vpliva na arbitražno odločitev, opozori tudi na posamezna vsebinska vprašanja. Izdaja arbitražne odločbe je dopustna po tem, ko ECDR odobri obliko arbitražne odločbe.

(5) Po izdaji arbitražne odločbe se vsaki stranki vroči en izvod odločbe, ki jo podpišejo arbitri v skladu s prvim odstavkom tega člena.

 

33. člen

(zaključek postopka)

 

(1) Arbitražni postopek se zaključi z izdajo končne odločbe ali s sklepom, ki ga arbitražni senat sprejme v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(2) Arbitražni senat s sklepom konča postopek, kadar:

a)     tožeča stranka umakne tožbo, razen če tožena stranka umiku ugovarja, arbitražni senat pa ugotovi, da ima tožena stranka upravičen interes za končno rešitev zadeve; 

b)     se stranke sporazumejo o zaključku postopka; 

c)     arbitražni senat ugotovi, da je postalo nadaljevanje postopka zaradi kakršnegakoli drugega razloga nepotrebno ali nemogoče.

 

 

34. člen

(popravek in razlaga arbitražne odločbe ter dopolnilna odločba)

 

(1) V 30 dneh od prejema arbitražne odločbe ali v kakem drugem roku, za katerega so se stranke dogovorile, lahko vsaka stranka zahteva od arbitražnega senata:

a)     popravek pisne, računske ali druge podobne napake v odločbi;

b)     razlago posamezne točke ali dela arbitražne odločbe, če so se stranke tako dogovorile;

c)     izdajo dopolnilne odločbe o zahtevkih, ki so bili postavljeni v teku arbitražnega postopka, pa o njih ni bilo odločeno.

(2) O zahtevi iz prejšnjega odstavka arbitražni senat obvesti nasprotno stranko in ji da možnost, da se o njej izjavi. Če arbitražni senat meni, da je zahteva upravičena, popravi napako v odločbi ali poda razlago v 30 dneh ali izda dopolnilno odločbo v 60 dneh od prejema zahteve.

(3) Arbitražni senat lahko napake v odločbi popravi tudi na lastno pobudo ali na zahtevo ECDR v 30 dneh od izdaje odločbe.

(4) V kolikor je to potrebno, ECDR lahko podaljša rok, v katerem je arbitražni senat dolžan popraviti napako v odločbi, podati razlago ali izdati dopolnilno odločbo.

 

35. člen

(odločitev o stroških postopka)

 

(1) Če se stranke niso drugače sporazumele, arbitražni senat na zahtevo stranke v odločbi ali sklepu, s katerim se arbitražni postopek konča, odloči, katera stranka in v kakšni višini je dolžna povrniti nasprotni stranki stroške postopka, vključno s stroški zastopanja in nagradami arbitrov, ter nositi lastne stroške. O tem odloči arbitražni senat po prosti presoji, upoštevajoč okoliščine posameznega primera in izid postopka.

(2) Če arbitražni senat o stroških postopka ni odločil, ali če je taka odločitev možna šele po zaključku arbitražnega postopka, izda senat na zahtevo stranke o stroških posebno odločbo.

 

36. člen

(stroški postopka) 

 

(1) Osnovni stroški postopka arbitraže so administrativni stroški ECDR in nagrada arbitra/arbitrov. Ostali stroški postopka arbitraže so stroški za izvedbo dokazov in potni stroški, v primeru, da pride do ustne obravnave.

(2) Osnovni stroški in ostali stroški postopka arbitraže so opredeljeni in se obračunajo v skladu s pravili ECDR o stroških arbitraže in temi Pravili.

 

 37. člen

(pospešena arbitraža)

 

(1) Stranke se lahko dogovorijo za uporabo pravil ECDR o pospešeni arbitraži.

(2) Razen če so se stranke dogovorile drugače, se pravila ECDR o pospešeni arbitraži uporabljajo tudi v vseh sporih, kjer vrednost spornega predmeta po tožbi in morebitni nasprotni tožbi skupaj ne presega 200.000 evrov.

(3) V postopku pospešene arbitraže veljajo naslednja pravila:

a)     arbitražni postopek vodi en arbiter;

b)     če so se stranke v predhodnem arbitražnem sporazumu dogovorile za imenovanje treh arbitrov, jih ECDR povabi k imenovanju enega arbitra;

c)     če se stranke ne sporazumejo o imenovanju arbitra v roku 15 dni od dneva začetka arbitraže pri ECDR, arbitra imenuje ECDR;

d)     v pospešeni arbitraži ima vsaka stranka pravico, da po prejemu tožbe ali odgovora na tožbo oziroma nasprotne tožbe ali odgovora nanjo vloži eno pripravljalno vlogo;

e)       arbiter v pospešeni arbitraži odloča zgolj v pisnem postopku, razen če arbiter odloči, da je nujno potrebno izvesti ustni postopek;

f)     arbitražna odločba v pospešeni arbitraži mora biti izdana v treh (3) mesecih od začetka arbitražnega postopka, razen če v izjemnih primerih ECDR ta rok na obrazložen predlog arbitra podaljša;

g)     arbitražna odločba v pospešeni arbitraži vsebuje skrajšano obrazložitev, razen če se stranke dogovorijo, da obrazložitev ni potrebna.

 

38. člen

(arbitraža znotraj denarnih omejitev)

 

(1) Če se stranke kadarkoli pred izdajo arbitražne odločbe pisno dogovorijo za arbitražo v okviru denarne omejitve, pisno določijo maksimalno in minimalno denarno vsoto, ki je lahko prisojena z arbitražno odločbo. Stranke so o tem dolžne pravočasno obvestiti ECDR s predložitvijo pisnega dogovora, ki določa dogovorjeno minimalno in maksimalno vsoto.

(2) ECDR ne bo informiral arbitražnega senata o dogovorjeni minimalni in maksimalni vsoti, niti o dogovoru samem, dokler o tem ne bodo soglašale vse stranke v sporu. Arbitražni senat je dolžan izdati arbitražno odločbo v skladu s temi Pravili.

(3) V primeru, da je z arbitražno odločbo prisojena vsota, ki ustreza razponu med dogovorjenim minimumom in maksimumom, postane taka arbitražna odločba dokončna, pravno zavezujoča in izvršljiva. V primeru, če je z arbitražno odločbo prisojeno manj od dogovorjene minimalne vsote, arbitražni senat spremeni izdano odločbo tako, da prisodi dogovorjeno minimalno vsoto. V primeru, če je z arbitražno odločbo prisojeno več od maksimalno dogovorjene vsote, arbitražni senat  izdano odločbo spremeni tako, da prisodi maksimalno dogovorjeno vsoto.

 

39. člen

(arbitraža na podlagi zadnje ponudbe)

 

(1) Stranke se lahko pisno dogovorijo za arbitražo na podlagi zadnje ponudbe, če v primeru pisnega arbitražnega postopka kadarkoli pred izdajo arbitražne odločbe oziroma v primeru ustnega postopka najkasneje v roku 7 dni pred dnevom naroka za izvedbo arbitražnega postopka, ECDR pisno obvestijo o svoji zadnji denarni ponudbi, ki so jo stranke pripravljene sprejeti oziroma plačati in za katero menijo, da ustreza standardom, ki so odločilni za izdajo arbitražne odločbe.

(2) ECDR nemudoma predloži en izvod zadnjih ponudb strank arbitražnemu senatu, razen če stranke soglašajo, da ponudba ne sme biti predložena arbitražnemu senatu. Kadarkoli pred izdajo arbitražne odločbe, če je postopek pisen ali pred zaključkom naroka v arbitražnem postopku, če je postopek usten, si stranke lahko izmenjajo korigirane pisne zadnje ponudbe, ki nadomeščajo predhodne ponudbe. Popravljene zadnje ponudbe morajo biti predložene ECDR, ki jih nemudoma predloži arbitražnemu senatu, razen če se stranke dogovorijo drugače.

(3) Če je bil arbitražni senat obveščen o pisni zadnji ponudbi, mora pri izdaji arbitražne odločbe izbrati med zadnjimi ponudbami strank tisto, ki je bolj razumna in ki ustreza standardom odločanja v arbitražnem postopku.

(4) Izdana arbitražna odločba v skladu s tem pravilom ni obrazložena.

(5) Če arbitražni senatni bil obveščen o pisni zadnji ponudbi strank in se izdana arbitražna odločba razlikuje od izmenjanih zadnjih ponudb med strankami, arbiter spremeni izdano arbitražno odločbo tako, da prisodi tisti denarni znesek ene od zadnjih ponudb strank, ki je bližji denarnemu znesku iz prvotne arbitražne odločbe.

 

40. člen

(načelo zaupnosti v arbitraži)

 

(1) Nobena stranka arbitražnega postopka, niti arbiter, ne sme razkriti obstoja vsebine ali izida arbitražnega postopka brez predhodnega pisnega soglasja vseh strank arbitražnega postopka, razen če zakon ne določa drugače, ali če je to nujno za prisilno izvršitev arbitražne odločbe.