PRAVILA ECDR O MEDIACIJI

 

 

1. člen

 

Ta pravila se uporabljajo v mediaciji, če jo organizira ECDR, kadar stranke v sporu (v nadaljevanju: stranke) želijo doseči sporazumno rešitev spora in so se bodisi s pogodbo, sklenjeno pred nastankom spora, bodisi s pisnim sporazumom po nastanku spora dogovorile, da se bodo v mediaciji uporabila ta pravila.

 

Šteje se, da so stranke soglašale z uporabo teh pravil vselej, kadar s pogodbo pred nastankom spora ali s pisnim sporazumom po nastanku spora, reševanje vseh ali posameznih dejanskih in pravnih vprašanj predložijo v mediacijo, ki jo organizira in ji nudi administrativno podporo ECDR, ne da bi navedle, da se bodo uporabila ta pravila.

 

2. člen

 

Stranke se lahko kadarkoli pred ali med postopkom mediacije dogovorijo, da bodo spremenile ta pravila.

 

3. člen

 

Vsaka stranka ali stranke v sporu, ki želijo začeti postopek mediacije, lahko to storijo s pisno predložitvijo v mediacijo, ali s predlogom ene stranke za mediacijo v skladu s temi pravili.

 

Stranka lahko predlaga, da ECDR povabi nasprotno stranko k sodelovanju v mediaciji. Na podlagi prejetega predloga stranke, bo ECDR stopil v stik z nasprotno stranko v sporu in poskušal pridobiti njeno soglasje za sodelovanje v mediaciji.

 

Predlog stranke za mediacijo mora vsebovati kratko izjavo o vsebini spora in kontaktno informacijo o vseh strankah v sporu ter njihovih odvetnikih, če jih zastopajo v mediaciji.

 

4. člen

 

Stranke lahko sporazumno imenujejo enega ali več mediatorjev iz registra mediatorjev pri ECDR ali drugega strokovnjaka, če njegovo imenovanje odobri ECDR.

 

Če stranke ne dosežejo sporazuma o imenovanju enega ali več mediatorjev, se uporabijo pravila ECDR o izbiri strokovnjaka.

 

ECDR lahko vselej strankam priporoči imenovanje komediatorja, kadar meni, da bi to bilo ustrezno.

 

5. člen

 

Vsak mediator je, od začetka do konca mediacije, ne glede na to, ali je imenovan v soglasju s strankami, ali s strani ECDR, dolžan brez odlašanja razkriti ECDR in strankam katerokoli okoliščino, ki bi lahko vzbudila razumen dvom v njegovo nepristranskost oziroma neodvisnost.

 

6. člen

 

Kadarkoli med postopkom mediacije stranke menijo, da bi morala biti vodena s strani drugega mediatorja, lahko prekličejo imenovanje mediatorja in o tem pisno obvestijo mediatorja in ECDR.

 

Stranke v takem primeru niso upravičene do povrnitve plačane nagrade mediatorju.

 

Imenovanje novega mediatorja se izvede v skladu s 4. členom teh Pravil.

 

7. člen

 

Vsako stranko v postopku mediacije lahko zastopa pooblaščenec po njeni izbiri. Pravne osebe, ki sodelujejo v mediaciji morajo zastopati pooblaščenci s polnimi pooblastili za sklenitev poravnave.

 

8. člen

 

Mediator v soglasju z ECDR določi datum in čas začetka mediacijskega srečanja. Mediacija se izvede v prostorih ECDR ali v katerihkoli drugih prostorih, če se o tem strinjajo stranke, mediator in ECDR.

 

Če stranke soglašajo, se mediacijsko srečanje lahko izvede tudi z uporabo elektronskih sredstev komuniciranja in svetovnega spleta.

 

9. člen

 

Na podlagi predhodnega posvetovanja s strankami lahko mediator vodi postopek mediacije na način, za katerega meni, da je ustrezen ob upoštevanju okoliščin spora, želja strank v sporu in potrebe po hitri rešitvi spora.

 

Mediator ni pooblaščen za kakršnokoli določanje rešitve spora med strankami.

 

Stranke lahko predlagajo, da mediator ustno ali pisno priporoči ustrezen način rešitve spora (konciliacija).

 

Mediator je pooblaščen, da vodi skupna in ločena srečanja s strankami. Kadar mediator v ločenih srečanjih s strankami sprejme informacijo v zvezi s sporom s strani ene stranke, z njeno vsebino lahko seznani nasprotno stranko, razen če je stranka, ki je informacijo dala, izrecno postavila pogoj, da mora taka informacija ostati zaupna in je v takem primeru mediator ne sme razkriti drugi stranki.

 

10. člen

 

V mediacijskih srečanjih je javnost izključena. Osebe, ki niso stranke v sporu oziroma njihovi pooblaščenci, so lahko navzoče samo z dovoljenjem vseh strank in mediatorja.

11. člen

 

Razen če so se stranke dogovorile drugače, so vse informacije, ki se nanašajo na postopek mediacije zaupne, če ni z zakonom drugače določeno ali če je razkritje potrebno zaradi prostovoljne ali prisilne izvršitve dogovora doseženega v mediaciji.

 

12. člen

 

Stranke v mediaciji, mediator in katerakoli tretja oseba, vključno s tistimi, ki skrbijo za administrativno podporo postopku mediacije, ne smejo v arbitražnem, sodnem ali podobnem postopku predložiti ali se sklicevati na dokaze ali pričati glede:

a)   povabila stranke za začetek postopka mediacije ali dejstva, da je stranka izrazila pripravljenost sodelovati v mediaciji;

b)   stališč ali predlogov, ki jih je stranka v mediaciji podala glede možne rešitve spora,

c)    izjav in priznanja dejstev s strani stranke med mediacijskim postopkom;

d)   priporočil ali predlogov o rešitvi spora, ki jih je dal mediator;

e)   dejstva, da je stranka nakazala pripravljenost sprejeti priporočilo ali predlog za rešitev spora s strani mediatorja;

f)     listin, ki so bile pripravljene izključno za namen mediacijskega postopka.

 

Prejšnji odstavek se uporablja ne glede na obliko, v kateri so bile informacije ali dokazi iz prejšnjega odstavka.

 

Prejšnji odstavki tega člena se uporabljajo ne glede na to ali se arbitražni, sodni oziroma drug ustrezen postopek nanaša na spor, ki je, oziroma je bil predmet postopka mediacije.

 

13. člen

 

Če se stranke pisno vnaprej dogovorijo, lahko mediator v istem sporu, ki je ali je bil predmet mediacijskega postopka, prevzame vlogo arbitra.

 

Razen če se stranke dogovorijo drugače, mediator ne sme prevzeti vloge sodnika državnega sodišča glede spora, ki je bil, oziroma je predmet mediacijskega postopka, ali glede drugega spora, ki je izšel iz iste pogodbe ali pravnega razmerja ali povezane pogodbe ali pravnega razmerja.

 

14. člen

 

Stranke mediacijskega postopka se lahko zavežejo, da tekom mediacije ne bodo začele nobenega arbitražnega ali sodnega postopka glede obstoječega spora, razen če stranka ne izkaže, da bi sicer nastale težke in nepopravljive posledice.

 

Začetek takega postopka sam po sebi ne pomeni umika soglasja za mediacijo ali izjave o zaključku mediacije.

 

15. člen

 

Če stranke dosežejo sporazumno rešitev spora, lahko tak sporazum zapišejo v obliki izvensodne poravnave, izvršljivega notarskega zapisa, lahko pa pristojnemu sodišču predlagajo odobritev sporazuma v obliki sodne poravnave.

 

Če stranke dosežejo sporazum o celoti ali delu spornih vprašanj v kombiniranih postopkih mediacije in arbitraže ali med arbitražnim postopkom, lahko zahtevajo, da se sporazum zapiše v obliki arbitražne odločbe.

 

16. člen

 

Ta pravila razlaga in uporablja mediator v kolikor se nanašajo na njegove dolžnosti in odgovornosti v postopku mediacije v preostalem delu pa jih interpretira ECDR, pri čemer upošteva potrebo po spodbujanju enotne uporabe Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah.

 

17. člen

 

Razen, če se stranke mediacijskega postopka ne dogovorijo drugače, nosi vsaka stranka svoje stroške sodelovanja v postopku mediacije ter polovico administrativnih stroškov ECDR, nagrade mediatorju in morebitnih ostalih stroškov mediacijskega postopka.

 V postopkih reševanja potrošniških sporov z mediacijo stroške postopka krije ponudnik.

 

18. člen

 

Razen, če se stranke ne dogovorijo drugače, se v mednarodnih ali čezmejnih gospodarskih sporih uporabljajo pravila o konciliaciji UNCITRAL, razen v delu, ki se nanaša na imenovanje konciliatorjev, v katerem se uporabljajo določbe slovenskega zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah.

 

Šteje se, da gre za mednarodni oziroma čezmejni gospodarski spor, če:

a)   je sedež dejavnosti strank v času sklenitve konciliacijskega sporazuma v različnih državah ali

b)   je država sedeža dejavnosti strank različna od države v kateri je treba izpolniti bistveni del poslovnega razmerja, oziroma je država sedeža dejavnosti strank različna od države s katero je najbolj povezan predmet spora.

 

V primeru, da ima stranka več sedežev dejavnosti se šteje, da ima stranka sedež tam kjer je dejavnost najtesneje povezana s konciliacijskim sporazumom.

 

Če stranka nima sedeža dejavnosti, se šteje, da ima stranka sedež tam kjer ima stalno prebivališče oziroma običajno prebivališče.

 

Pravila UNCITRAL se uporabljajo tudi takrat, kadar se stranke izrecno dogovorijo za konciliacijo v mednarodnih oziroma čezmejnih gospodarskih sporih oziroma za uporabo konciliacijskih pravil UNCITRAL.

 

19. člen

 

Če je katerakoli stranka nezadovoljna z etičnim ravnanjem mediatorja v postopku, ki mu administrativno podporo nudi ECDR, lahko pri ECDR vloži pritožbo, ki jo bo obravnaval Svet za etična vprašanja pri ECDR.

 

ECDR ne nosi nobene odškodninske odgovornosti za katerokoli dejanje ali opustitev mediatorja v povezavi z vodenjem postopka mediacije v skladu s temi pravili.