1. Kaj je arbitraža?
Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo.
2. V čem se arbitraža razlikuje od mediacije?
Mediacija je sporazumni postopek reševanja spora v katerem mediator strankam v sporu pomaga pri iskanju vzajemno sprejemljivega dogovora in jim ne more vsiliti nobene rešitve, ki je stranke ne želijo sprejeti. Doseženi sporazum lahko stranke sklenejo v obliki izvensodne ali sodne poravnave, izvršljivega notarskega zapisa ali pa v obliki sporazumne arbitražne odločbe. Arbitraža vselej reši spor, mediacija pa samo takrat, kadar se stranke z rešitvijo strinjajo.
3. V čem se arbitraža razlikuje od pravde?
Arbitražni postopek za razliko od pravde ni javen. Vodijo ga arbitri, ki jih stranke same izberejo, postopek je manj formalen, hitrejši in praviloma cenejši od pravde.
4. Katere so glavne prednosti arbitraže?
Stranke same ali s pomočjo ECDR imenujejo enega ali več arbitrov, ki so lahko strokovnjaki na posameznem področju. Arbitražo izvedejo na nevtralnem območju, v zaupnem postopku, ki je fleksibilen, hiter in cenejši od pravdanja. Arbitražna odločba ima enake pravne učinke kot pravnomočna sodba in je zato izvršljiva kot vsaka sodba. V mednarodnih sporih je arbitražna odločba lahko v celo lažje izvršljiva kot tuja sodba.
5. Zakaj stranke v pogodbe pogosto vnesejo arbitražno klavzulo?
V domačih, zlasti gospodarskih sporih zato, ker ne želijo javnega sodnega postopka in ker si lahko izberejo enega ali več arbitrov, ki jim zaupajo zaradi njihove strokovnosti in izkušenosti, ob tem pa dosežejo hitro in dokončno rešitev spora.
V čezmejni in mednarodnih sporih je arbitraža atraktivna predvsem zaradi nepredvidljivosti sodne prakse tujih sodišč in ker se stranke v arbitraži lahko dogovorijo, katero pravo se bo uporabilo pri odločanju o vsebini spora ter na podlagi katerih procesnih pravil arbitražnega postopka.
6. Katere so potencialne slabosti arbitraže?
Arbitraža ne učinkuje zoper tretje osebe, ki niso stranke sporazuma o arbitražnem reševanju spora. Arbitri tudi ne morejo neposredno zahtevati, da se priče udeležijo postopka in pričajo ali da se postopka udeležijo tretje osebe, v kolikor slednje ne soglašajo z udeležbo.
7. Kaj je institucionalna arbitraža?
Institucionalni arbitraži organizacijsko in administrativno podporo nudi arbitražna institucija kot je ECDR in druge podobne institucije. Običajno ima institucionalna arbitraža svoja pravila arbitražnega postopka. ECDR je institucionalna arbitraža. Stranke lahko za vodenje postopka izberejo bodisi arbitražna pravila ECDR, (ki se zgledujejo po arbitražnih pravilih UNCITRAL, pa tudi po pravilih Hong Kongškega mednarodnega arbitražnega centra) ali pa katerakoli druga pravila.
8. Kaj je »ad hoc« arbitraža?
Ad hoc arbitraža je ustanovljena za posamezen spor in je oblikovana na podlagi sporazuma med strankami in arbitri. Taka arbitraža lahko uporabi katerakoli veljavna arbitražna pravila, redkeje pa stranke same določijo posebna pravila arbitražnega postopka, prilagojena njihovim interesom.
ECDR strankam nudi podporo tudi pri ustanovitvi in vodenju ad hoc arbitraže.
9. Katere so prednosti institucionalne arbitraže?
S pravili arbitražnega postopka institucionalne arbitraže se zagotavlja enotnost in predvidljivost postopka in uporaba ustreznih, v domači in mednarodni praksi priznanih načinov vodenja postopka. Poleg tega institucionalna arbitraža zagotavlja določeno kontrolo kakovosti preko pravil akreditacije in poklicne odgovornosti arbitrov.
10. Katere so prednosti ad hoc arbitraže?
Strankam omogoča, da uporabijo fleksibilna pravila, ki so prilagojena njihovim interesom in vsebini spora. Vendar pa dogovor o teh pravilih in njihov sprejem terja precej časa in ekspertnega znanja, pa tudi pogajanja o teh pravilih med strankami.
11. Ali je arbitraža cenejša od pravde?
To je odvisno od višine taks in administrativnih stroškov, ki jih zaračunavajo institucionalne arbitraže in od višine nagrad arbitrom, pa tudi od njihovega števila.
Zaradi fleksibilnosti postopka in manj stroge formalnosti od sodnega postopka je arbitraža pri ECDR cenejša od pravde. Zaradi nizkih administrativnih stroškov, nadalje zato, ker ECDR ne zaračunava taks za začetek postopka in zaradi fiksnih nagrad arbitrom je arbitraža pri ECDR stroškovno atraktivna, še zlasti, kadar se stranke odločijo za pospešeno arbitražo in (ali) za arbitra posameznika.
12. Ali je arbitraža hitrejša kot pravda?
Postopkovna prožnost omogoča, da je postopek pospešene arbitraže pri ECDR končan najkasneje v 3 mesecih, postopek klasične arbitraže pa v letu dni. Poleg tega zoper izdano odločbo ni pritožbe, kar lahko v razmerju do sodnega postopka predstavlja časovni prihranek, merjen v letih.
13. Ali arbitražna odločba pomeni pravno zavezujoči precedens za bodoče podobne primere?
Ne, ker je arbitražni postopek praviloma zaupen in stranke običajno ne razkrijejo niti vsebine arbitražne odločbe, pa tudi pravni učinki take odločbe nastanejo le za stranke v sporu.
14. Ali je arbitražno odločbo mogoče izpodbijati s pritožbo?
Arbitražne odločbe so običajno dokončne in jih ni mogoče izpodbijati s pritožbo, razen če se stranke izjemoma dogovorijo za dvostopenjski arbitražni postopek in če je to v skladu z veljavnim pravom.
15. Zakaj arbitraža pri ECDR v Ljubljani?
Geografska lokacija Ljubljane je za gospodarske subjekte zelo lahko dostopen nevtralen kraj na stičišču poti od zahodne proti vzhodni in od severne proti južni Evropi. Slovenija ima arbitraži prijazno in moderno zakonodajo s področja arbitraže, je podpisnica New Yorške konvencije, arbitražne odločbe v Sloveniji so enostavno izvršljive, o spornih zadevah ali primerih, ko se stranke o posameznih elementih arbitražnega sporazuma ne morejo dogovoriti, pa odloča eno specializirano sodišče in dokončno vselej Vrhovno sodišče. Register akreditiranih arbitrov pri ECDR zagotavlja široko izbiro priznanih domačih in tujih strokovnjakov.
16. Kakšna je vloga ECDR v arbitražnem postopku?
ECDR je neodvisna neprofitna institucija, ki promovira široko uporabo arbitraže in zagotavlja organizacijsko in administrativno podporo arbitražnim postopkom. ECDR imenuje tudi enega ali več arbitrov, kadar se stranke ne morejo sporazumeti, koga želijo imeti za arbitra.
17. Ali ima ECDR svoja arbitražna pravila?
Da, pri čemer ta pravila pretežno temeljijo na arbitražnih pravilih UNCITRAL. Poleg tega arbitražna pravila ECDR strankam omogočajo izbiro pospešene arbitraže, po vzoru mednarodnega centra za arbitražo v Hong Kongu. Stranke se sicer lahko odločijo za uporabo katerihkoli arbitražnih pravil.
Če se stranke ne dogovorijo drugače se v arbitraži pri ECDR v mednarodnih oziroma čezmejnih sporih uporabljajo arbitražna pravila UNCITRAL.
18. Ali ECDR organizira in nudi administrativno podporo arbitraži?
ECDR nudi administrativno podporo arbitraži, če jo stranke predlagajo. Ta podpora zajema zagotavljanje prostora, »case management« in posredovanje v komuniciranju med arbitri in strankami.
Na podlagi pogodbe s strankami ECDR lahko zagotavlja ustrezno administrativno podporo tudi »ad hoc«arbitraži.
19. Ali arbitraže, ki se izvajajo v Sloveniji, morajo imeti administrativno podporo ECDR?
Ne, stranke so svobodne v izbiri institucije, ki bo zagotavljala administrativno podporo arbitraži v Sloveniji in se lahko odločijo, da take administrativne podpore s strani institucije ne bodo imele.
20. Ali morajo biti arbitraže pri ECDR izvedene v prostorih ECDR?
Ne, obravnava v arbitražnem postopku, ki ji nudi administrativno podporo ECDR, se lahko izvede v kateremkoli kraju oziroma prostoru, ki ustreza strankam in arbitrom.
21. Ali morajo arbitražni postopki pri ECDR potekati v skladu s pravili ECDR o arbitraži?
Ne, stranke lahko izberejo bodisi pravila ECDR o arbitraži bodisi katerakoli druga pravila, ki jim ustrezajo.
22. Ali morajo stranke v arbitraži pri ECDR v sporih s čezmejnim ali mednarodnim elementom zastopati slovenski odvetniki?
Ne, stranke imajo lahko slovenske ali tuje pooblaščence, ki tudi niso nujno odvetniki.
23. Kje je dostopnih več informacij o arbitraži pri ECDR?
Na spletni strani ECDR na spletnem naslovu www.ecdr.si
24. Katera pravila urejajo arbitražo?
Arbitražni postopek v Sloveniji je glede temeljnih vprašanj urejen z Zakonom o arbitraži, ki povzema glavna načela in pravila Vzorčnega zakona o arbitraži UNCITRAL. Podrobnejša pravila postopka pa običajno izberejo in določijo stranke v arbitražnem sporazumu. Glede vprašanj, ki jih zakon ali izbrana arbitražna pravila ne urejajo, imajo arbitri diskrecijo, da jih razrešijo tako, da je zagotovljen pošten in učinkovit arbitražni postopek.
25. Katera arbitražna pravila bodo uporabljena, če jih stranke ne bodo določile oziroma se ne bodo sporazumele o njih?
V domačih sporih se bodo uporabila Pravila ECDR o arbitraži, ki o bistvenih vprašanjih odkazujejo na Zakon o arbitraži, v čezmejnih in mednarodnih sporih pa bodo uporabljena arbitražna pravila UNCITRAL.
26. Ali obstaja razlika glede tega, kako veljavno arbitražno pravo obravnava arbitražo v domačih in mednarodnih sporih?
Ne, Zakon o arbitraži povzema enake rešitve iz Vzorčnega arbitražnega zakona UNCITRAL tako glede domače kot mednarodne arbitraže.
27. Katere so bistvene značilnosti Zakona o arbitraži?
Zakon odseva strukturo Vzorčnega zakona o arbitraži UNCITRAL in izrazito poudarja pogodbeno avtonomijo strank pri uporabi ali izključitvi uporabe določb zakona, kar omogoča strankam prijazni arbitražni postopek. Predvideva možnost začasnih odredb za zavarovanje terjatev strank in zelo omejeno možnost izpodbijanja arbitražnih odločb pri specializiranem sodišču po vzoru Vzorčnega zakona UNCITRAL.
28. Kaj ureja Vzorčni zakon o arbitraži UNCITRAL?
Vzorčni zakon, ki ga je sprejela Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) služi kot vzorec za učinkovit in vsestranski arbitražni pravni režim z omejenim obsegom možnosti nacionalnih sodišč, da intervenirajo v arbitražnem postopku. Pravila Vzorčnega zakona so povzeta tako v slovenskem Zakonu o arbitraži kot tudi v Pravilih ECDR o arbitraži.
29. Kaj pa urejajo Arbitražna pravila UNCITRAL?
Ta pravila pa določajo postopkovne določbe, ki so primerne za uporabo v primeru arbitražnega postopka v mednarodnih in čezmejnih gospodarskih sporih.
30. Ali mora nujno obstajati sporazum strank o predložitvi spora arbitraži?
Da, arbitraža je sporazumni postopek in arbitri ne morejo začeti postopka brez dogovora strank o predložitvi spora institucionalni ali ad hoc arbitraži. Stranke se o arbitraži običajno dogovorijo s pogodbeno arbitražno klavzulo še preden pride do spora, lahko pa sklenejo arbitražni sporazum o predložitvi spora arbitraži tudi po tem, ko je do spora že prišlo.
31. Kakšne pravne posledice ima arbitražni sporazum?
Z njim stranke izključijo pristojnost državnih sodišč za odločanje o sporu in jo vzpostavijo izbrani arbitraži. V arbitražnem sporazumu stranke običajno določijo tudi, katera postopkovna pravila in (v mednarodnih sporih) katero materialno pravo bodo uporabili arbitri.
32. Ali lahko arbitražni sporazum določa predložitev zahtevkov glede izpolnjevanja, veljavnosti ali prenehanja pogodbe kot tudi odškodninskih zahtevkov?
Da, saj je arbitražni sporazum običajno zapisan tako, da se nanaša na spore, ki izvirajo iz ali so v zvezi z določeno pogodbo. Tako široka opredelitev vprašanj, o katerih naj odloča arbitraža, omogoča odločanje o odškodninskih in drugih zahtevkih istočasno.
33. Kaj se zgodi, če ena stranka začne pravdo na sodišču glede spora, ki se nanaša na sklenjeni arbitražni sporazum?
V takem primeru se mora sodišče na podlagi ugovora nasprotne stranke izreči za nepristojno in tožbo zavreči, razen če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, je ničen, je prenehal veljati ali ga ni mogoče izpolniti.
34. Kateri so pogoji za veljavnost arbitražnega sporazuma?
Arbitražni sporazum mora biti zapisan v pisni obliki in le izjemoma, če je v skladu s poslovnimi običaji pogodba lahko sklenjena tudi ustno, se ustno dogovorjeni arbitražni sporazum naknadno zapiše v pisni obliki.
35. Kaj naj vsebuje arbitražni sporazum?
Najpomembneje je, da arbitražni sporazum določa kraj oziroma sedež arbitraže, arbitražna pravila, ki naj se uporabijo, število arbitrov in način njihovega imenovanja ter jezik, v katerem naj poteka postopek.
36. Ali je nujno uporabiti vzorce ECDR za arbitražni sporazum?
Ne. Tako kot tudi druge institucionalne arbitraže ECDR na spletni strani priporoča različne modelne arbitražne klavzule in sporazume. Nanje se stranke lahko oprejo, ker jim zagotavljajo uspešno izvajanje pristojnosti arbitraže. Če stranke želijo bistveno drugačno vsebino arbitražnega sporazuma je priporočljivo, da o tem pridobijo ustrezno strokovno mnenje.
37. Ali naj arbitražni sporazum določi imenovanje enega ali treh arbitrov?
Pri odločitvi je pomembnih več dejavnikov. Tričlanski arbitražni senat pomeni višje stroške za nagrado arbitrov in lahko podaljša arbitražni postopek zaradi usklajevanja prostih terminov za izvedbo narokov.
Senat treh arbitrov je ustrezen za reševanje kompleksnih ali tehničnih sporov ter kadar stranke v sporu prihajajo iz različnih držav z različnimi pravnimi sistemi in poslovnimi običaji oziroma uzancami.
38. Kateri jezik naj se izbere za vodenje arbitražnega postopka?
Načeloma si stranke lahko prosto izberejo jezik postopka. V praksi pa stranke največkrat izberejo jezik, ki ga same govorijo,jezik pogodbe ali verjetnih dokazov in jezik, ki bo pomemben pri izbiri arbitrov.
39. Kaj se zgodi, če se stranke dogovorijo, da se bo arbitražni postopek vodil v dveh jezikih?
To je dopustno in se arbitraža običajno izvaja v jezikih (obeh) strank postopka, toda tak dogovor lahko občutno podraži arbitražni postopek zaradi stroškov prevajanja listinske dokumentacije in prevajanja navedb in izpovedi na arbitražnem naroku.
40. Kaj se zgodi, če je pogodba, ki vsebuje arbitražno klavzulo,nična?
Če je arbitražna klavzula vsebovana v glavni pogodbi, ki je po odločitvi arbitraže ali sodišča nična, ugotovljena ničnost pogodbe sama po sebi ne razveljavlja začetega arbitražnega postopka na podlagi arbitražne klavzule v taki pogodbi, saj se arbitražna klavzula šteje za neodvisen sporazum od glavne pogodbe, ki tako arbitražno klavzulo vsebuje.
41. Zakaj je kraj arbitraže pomemben?
Kraj oziroma sedež arbitraže ima dve pomembni pravni posledici. Prvič, določa arbitražno pravo, ki se uporablja in določa pristojnost sodišč ki izvajajo podporna in nadzorna pooblastila nad arbitražo. In drugič, določa kraj možne izvršitve arbitražne odločbe v mednarodnih ali čezmejnih (gospodarskih) sporih.
42. Ali arbitražni naroki lahko potekajo izven kraja sedeža arbitraže?
Arbitri lahko vodijo ustne obravnave in druga procesna dejanja kjerkoli je to primerno, tudi izven Slovenije, ne da bi to vplivalo na dejstvo, da je sedež arbitraže v Ljubljani.
43. Ali izbira kraja arbitraže v Ljubljani pomeni tudi, da se bo pri odločanja o sporu uporabilo slovensko pravo?
Ne, materialno pravo, ki se bo uporabilo pri odločanju arbitraže o vsebini spora, ni določeno s sedežem oziroma krajem arbitraže.
44. Ali arbitri pri odločanju uporabijo slovensko pravo ali pravo pogodbe?
Arbitri odločajo na podlagi pravnih pravil, ki so jih za vsebino pravnega razmerja izbrale stranke. V vsakem primeru morajo arbitri odločiti v skladu z določili pogodbe. Če je pravo pogodbe tuje pravo in arbitri nimajo ekspertnega znanja o takem pravu, bodo stranke lahko pozvali, da predlagajo izvedensko mnenje o uporabi tujega prava.
45. Kaj če pogodba ali arbitražni sporazum ne določata, katero pravo se uporabi?
V takem primeru bodo arbitri določili, katero pravo se bo uporabilo in sicer običajno tako, da bodo o tem odločili kot o predhodnem vprašanju. To bo lahko pravo, ki ima s pogodbo najtesnejšo povezavo. Če pogodba določa, da bo spor predložen arbitraži pri ECDR, bo to lahko kriterij, ki ga bodo arbitri uporabili kot odločilnega za uporabo slovenskega prava kot prava pogodbe.
46. Katero pravo se bo uporabilo za presojo odškodninskih zahtevkov?
O tem odločijo arbitri na podlagi pravnih pravil, ki jih štejejo za primerne. To lahko pomeni, da se bo za presojo odškodninskih zahtevkov uporabilo drugo pravo kot pa bo uporabljeno za odločanje o glavni pogodbi.
47. Kako se arbitražni postopek začne?
Kot dan začetka arbitražnega postopka šteje dan izdaje pisnega potrdila ECDR o začetku arbitražnega postopka.
48. V kakšnih rokih je potrebno sprožiti arbitražni postopek?
Rok za vložitev tožbe določa arbitražni sporazum ali ga določijo arbitri.
49. Kako se določi število arbitrov?
Stranke lahko imenujejo enega ali več arbitrov. Če se dogovorijo za arbitražni senat, je ta običajno tričlanski. O številu arbitrov se sporazumejo v arbitražni klavzuli pred nastankom spora ali v arbitražnem sporazumu po nastanku spora.
50. Kaj če se stranke ne morejo dogovoriti o številu arbitrov?
V takem primeru bo ECDR določil število arbitrov ob upoštevanju kompleksnosti in drugih relevantnih okoliščin spora.
51. Kako se izvede imenovanje arbitrov?
En arbiter je običajno imenovan sporazumno med strankami ali pa njegovo imenovanje zaupajo tretji osebi, na primer ECDR.
Če so arbitri trije, vsaka stranka imenuje enega, oba imenovana arbitra pa nato imenujeta tretjega kot predsednika arbitražnega senata. Lahko pa to stori tudi tretja oseba, na primer ECDR.
52. Kdo je lahko imenovan za arbitra?
Stranke lahko v arbitražnem sporazumu določijo nekatere kriterije za imenovanje arbitrov kot je na primer njihovo državljanstvo ali poklic. Kadar je za imenovanje arbitrov zaprošen ECDR bo imenoval enega ali več arbitrov, ki so bodisi akreditirani na listi arbitrov pri ECDR bodisi osebo, ki ni neposredno akreditirana, če njeno imenovanje za posamezni primer odbori ECDR.
53. Ali morajo biti arbitri neodvisni od strank v sporu?
Arbitri morajo biti neodvisni ne glede na to ali jih imenuje ena stranka ali pa vse stranke v sporu skupaj. Dolžni so razkriti vsako okoliščino, ki bi lahko zbudila dvom v njihovo nepristranskost in neodvisnost. Glede vsebine spora ne smejo zasebno komunicirati z nobeno stranko v sporu.
54. Ali stranka lahko izpodbija imenovanje arbitra?
Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, če meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o njegovi nepristranskosti in neodvisnosti. V takem primeru o izločitvi arbitra odloča arbitražni senat, če pa stranka s to odločitvijo ni zadovoljna lahko zahteva, da o izločitvi arbitra dokončno odloči sodišče.
55. V kakšnem roku je potrebno zahtevati izločitev arbitra?
Če stranke niso določile drugačnega roka v sporazumu, mora stranka v 15 dneh, odkar je zvedela za sestavo arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika ali odkar je izvedela za katero od okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost in neodvisnost arbitra, vložiti obrazloženo zahtevo za izločitev.
56. Katere so glavne naloge arbitra?
Arbiter je dolžan: omogočiti pošteno in hitro rešitev spora brez nepotrebnih stroškov, delovati pošteno in nepristransko med strankami, razumno omogočiti strankam, da predstavijo svoje argumente, dokaze in zahtevke in voditi postopek na način, ki ustreza okoliščinam spora ter brez nepotrebnega odlašanja.
57. Kaj se zgodi po imenovanju arbitra oziroma arbitražnega senata?
Prvi korak arbitrov je običajno vabilo na pripravljalno srečanje s strankami z namenom določiti časovni okvir postopka in pripraviti vse potrebno za izvedbo dokaznega postopka.
58. Kaj se zgodi, če nasprotna stranka ugovarja pristojnosti arbitraže?
Če nasprotna stranka ugovarja pristojnosti arbitraže zato ker se nanaša na spor, ki ga arbitražni sporazum ne obsega ali ker terja odločitev, ki presega meje tega sporazuma ali zaradi neveljavnosti arbitražnega sporazuma, lahko najkasneje v odgovoru na tožbo v okviru arbitražnega postopka vloži ugovor, o katerem s posebnim sklepom odloča arbitražni senat oziroma arbiter posameznik (pristojnost o pristojnosti).
59. Ali je odločitev arbitraže o njeni pristojnosti, da vodi arbitražni postopek mogoče izpodbijati?
Da, v roku 30 dni po prejemu take odločitve lahko stranka zahteva, da o tem vprašanju odloči specializirano sodišče-Okrožno sodišče v Ljubljani. Arbitražni senat lahko med sodnim postopkom nadaljuje z arbitražnim postopkom in izda končno odločbo.
60. Kakšna procesna pooblastila imajo arbitri?
Če ni drugačnega sporazuma strank o pravilih postopka, arbitražni senat vodi postopek na način, ki ga šteje za primernega. Vodenje postopka vključuje tudi odločanje o dopustnosti, pomenu in dokazni moči vsakega dokaza. Lahko tudi izdaja odredbe o plačilu zavarovanja stroškov postopka, razkritju listin in izdaja začasne odredbe.
61. V kakšnih okoliščinah se lahko tožniku naloži, da plača zavarovanje stroškov arbitražnega postopka?
Plačilo zavarovanja stroškov je ustrezno, kadar nasprotna stranka izkaže, da tožnik zaradi slabega finančnega stanja ne bo zmogel plačati stroškov postopka nasprotni stranki v primeru, da bo tožbo izgubil.
62. Kakšna pooblastila lahko izvršuje sodišče v okviru podpore izvedbi arbitražnega postopka?
Sodišče lahko na zahtevo arbitražnega senata ali ene od strank z dovoljenjem senata samo opravi dejanje, ki ga arbitraža sama ni upravičena opraviti. Arbitri so lahko navzoči pri izvajanju dokazov in lahko zastavljajo vprašanja.
63. Kako stranke formalno predstavijo bistvo spora?
To storijo s tožbo in odgovorom nanjo, lahko tudi z nasprotno tožbo in odgovorom nanjo ter z morebitnimi pripravljalnimi vlogami. Roki za te predložitve so določeni v arbitražnem sporazumu, pravilih arbitražnega postopka ali pa so določeni s strani arbitrov.
64. Katere pisne vloge morajo biti med strankami izmenjane?
Vse, vključno s priloženimi listinami, ki jih stranke štejejo za pomembne.
65. Kaj se zgodi, če nasprotna stranka ne odgovori na tožbo?
Če se stranke niso sporazumele drugače in če je rok za odgovor na tožbo zamujen iz razlogov, ki niso upravičeni, arbitražni senat nadaljuje s postopkom ne da bi zamudo samo po sebi štel za priznanje navedb tožeče stranke.
66. Ali so stranke upravičene imeti dostop do vseh dokumentov druge stranke, ki so relevantni za odločanje o sporu?
Pravica »discovery« je standardni ukrep, ki ga imajo na razpolago stranke v mednarodnih ali čezmejnih sporih, če se dogovorijo za uporabo arbitražnih pravil, ki »discovery« omogočajo.
67. Kakšno razkritje dokumentov je lahko določeno ali odrejeno?
Obseg pravice «discovery« je lahko dogovorjen med strankami ali pa odrejen s strani arbitrov. Če je tako odrejeno morajo stranke razkriti vse relevantne dokumente ne glede na to ali jim koristijo ali škodijo pri izgledih za uspeh v postopku.
68. Ali se v arbitražnem postopku v čezmejnih in mednarodnih sporih uporabljajo pravila o zaupnosti privilegiranih informacij in dokumentov (rules of privilege)?
Da, najpomembnejša vrsta zaupnosti se nanaša na pravno svetovanje, na pravdo in na pravilo »brez prejudica«.
Če je dokument privilegiran, ga stranka ni dolžna razkriti tudi, če je relevanten za odločanje arbitrov.
69. Kaj pomeni pravilo privilegiranega pravnega svetovanja?
To pravilo varuje pred razkritjem vse komunikacije med klienti in njihovimi pravnimi pooblaščenci (največkrat odvetniki), ki so potekale z namenom pravnega svetovanja.
70. Kaj pomeni pravilo privilegiranosti zaradi pravde?
To pravilo varuje pred razkritjem dokumente, ki so bili pripravljeni za pravdo oziroma so predvidevali pravdo na sodišču. Enako velja tudi za dokumente, ki so bili pripravljeni za potrebe arbitražnega postopka. Samo če se stranka, ki je dokumente pripravila, odpove pravici, da jih varuje kot zaupne, jih je dolžna razkriti.
71. Kaj pomeni pravilo »brez prejudica«?
To pravilo varuje pred razkritjem komunikacije med strankami v sporu in njihovimi odvetniki v okviru njihovih prizadevanj za dosego sporazumne rešitve spora. Uporablja se ne glede na to ali so bili ali niso bile ti dokumenti formalno opredeljeni kot »brez prejudica«. Za njihovo razkritje je potrebno soglasje vseh strank v sporu.
72. Ali se v arbitražnem postopku uporabljajo dokazna pravila?
Arbitraža ni vezana na nobena striktna dokazna pravila, razen na tista, ki se nanašajo na zaupnost privilegiranih dokumentov oziroma informacij in arbitri prosto odločajo, katere dokaze bodo izvedli in kakšno težo bodo imeli pri ugotavljanju dejstev.
73. Ali lahko arbitri ugotavljajo dejstva po uradni dolžnosit ali pa so vezani na predloge strank?
Arbitražni senat lahko ugotavlja dejstva po uradni dolžnosti. Z izvedenimi dokazi pa mora v takem primeru seznaniti stranke in jim dati možnost, da se o takih dokazih izrečejo.
74. Ali se priče navzkrižno zaslišuje?
V arbitražnih postopkih o mednarodnih in čezmejnih sporih se običajno med strankami izmenjajo pisne izjave prič pred ustno obravnavo, zatem pa se te priče lahko navzkrižno zaslišijo z namenom, da bi se odkrile nekonsistentnosti v pisnih izjavah oziroma, da bi se potrdila verodostojnost takih izjav.
75. Ali se v arbitražnem postopku lahko imenuje izvedence in izvaja dokaze z izvedenimi pričami?
Pravila o arbitraži ECDR odkazujejo na uporabo Zakona o arbitraži (30.člen), ki predvideva tako možnost, da arbitražni senat imenuje od strank neodvisne izvedence kot tudi, da stranke lahko na narok privedejo druge strokovnjake (izvedene priče), da podajo svoje mnenje o spornih vprašanjih.
76. Ali se v postopku vselej izvede ustna obravnava?
Ne, Če se stranke niso dogovorile drugače, arbitražni senat odloči, ali bo postopek potekal ustno ali pisno. Na zahtevo stranke senat mora izvesti obravnavo v primerni fazi postopka, če se stranke niso drugače sporazumele.
77. V kakšnem vrstnem redu stranke predstavijo svoje videnje spora?
V skladu z ustaljeno arbitražno prakso tožnik prvi predstavi svoj zahtevek in predlaga izvedbo dokazov, zatem enako stori nasprotna stranka. Pomembno je, da arbitri strankam omogočijo enakopravno predstavitev.
78. Katere metode procesnega vodstva lahko uporabi arbiter oziroma senat?
Arbitri lahko pospešijo postopek z razpisom pripravljalnega naroka, posebnega naroka za diskretna vprašanja, lahko razdelijo obravnavanje na ugotavljanje temelja zahtevka in zatem še glede višine zahtevka,lahko odredijo predložitev pisnih izjav prič in fiksne časovne okvire za ustne izjave strank, lahko pa tudi določijo »kapico« za zgornjo višino stroškov, do katerih povrnitve bo lahko upravičena stranka, ki bo zmagala v postopku.
79. V čem je namen ločenega ugotavljanja temelja odgovornosti in višine vtoževanega zneska?
V znižanju stroškov arbitražnega postopka, ker če arbitri odločijo, da ni podan temelj (odškodninske) odgovornosti, potem ni več potrebe za ugotavljanje višine pripadajočega zneska. Po drugi strani pa se z vmesno odločitvijo o obstoju temelja odgovornosti vzpostavijo možnosti za pogajanja in kompromis med strankami.
80. Ali lahko arbiter prevzame vlogo mediatorja?
Lahko, če se stranke tako izrecno dogovorijo. Možno je, da mediator prevzame vlogo arbitra (med-arb) in obratno (arb-med). V takih kombiniranih postopkih je ključno, da se stranke vnaprej dogovorijo, kako mora arbiter oziroma mediator varovati ali razkriti zaupne informacije, ki jih je v ločenih srečanjih sprejel od strank.
81. Kakšno odločbo lahko izda arbiter oziroma senat?
Katerokoli odločbo, ki jo lahko izda tudi sodišče, ne more pa izdati odločbe, ki bi pravno zavezovala tretje osebe, ki niso stranke arbitražnega sporazuma.
82. V kakšnem roku mora biti odločba izdana?
V postopku pospešene arbitraže v roku 3 mesecev, sicer pa v razumnem roku glede na vse okoliščine zadeve.
83. Ali arbitraža lahko odloči tudi o obrestih?
Da, ima enaka pooblastila pri odločanju o obrestih kot jih ima sodišče.
84. Kakšno pristojnost imajo arbitri pri odločanju o stroških arbitražnega postopka?
Pristojni so za odločitev, katera stranka plača stroške postopka, v kakšnem deležu in v kakšni višini in sicer na podlagi pravila, da je stranka, ki je spor izgubila dolžna nasprotni stranki povrniti njene stroške arbitražnega postopka.
85. Kaj obsega odločitev o stroških?
Zajema stroške, ki jih je imela stranka, vključno s stroški njenega pooblaščenca (odvetnika), nagrado arbitrom, administrativne stroške, plačane instituciji, ki nudi podporo arbitražnemu postopku in druge potrebne stroške postopka.
86. Kako stranka doseže plačilo priznanih stroškov?
Tako, da pred izdajo arbitražne odločbe predloži stroškovnik, v katerem opredeli stroške, katerih povrnitev uveljavlja. Upravičena je do povrnitve nujnih in potrebnih stroškov.
87. Kako se izvrši arbitražno odločbo?
Arbitražna odločba ECDR se izvrši, ko jo sodišče razglasi za izvršljivo. Sodišče lahko zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti arbitražne odločbe samo, če ugotovi, da predmet spora ne more biti predmet arbitražnega sporazuma ali če je arbitražna odločba v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
88. Kaj, če se stranke poravnajo preden je izdana arbitražna odločba?
Na zahtevo strank se poravnava zapiše v obliki arbitražne odločbe, ki ima enak učinek kot vsaka druga arbitražna odločba o vsebini spora. Lahko pa stranke tako poravnavo zapišejo tudi v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali v obliki sporazuma, ki ga predložijo sodišču v odobritev v obliki sodne poravnave.
89. Kdaj je mogoče izpodbijati arbitražno odločbo?
Razveljavitev arbitražne odločbe s strani sodišča je možna, če stranka dokaže neveljavnost arbitražnega sporazuma, če sestava arbitražnega senata ali arbitražni postopek nista bila v skladu s sporazumom strank, če se odločba nanaša na spor, ki ga arbitražni sporazum ne obsega ali če stranka ni bila pravilno obveščena o imenovanju arbitra ali o arbitražnem postopku ali ji je bila na kakšen drug način kratena pravica do izjave pred arbitražnim senatom.
Razveljavitev pa je možna tudi, če sodišče po uradni dolžnosti ugotovi, da predmet spora ne more biti predmet arbitražnega postopka ali, če je arbitražna odločba v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
90. Kaj ureja New Yorška konvencija?
Konvencija Združenih narodov o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, podpisana v New Yorku leta 1958 zagotavlja pravno podlago za čezmejno izvršitev arbitražnih odločb. Preko 140 držav, podpisnic te Konvencije je prevzelo obveznost priznavanja in izvrševanja tujih arbitražnih odločb s strani nacionalnih sodišč.
91. Ali se New Yorška konvencija uporablja tudi v Sloveniji?
Da in sicer na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 42. člena Zakona o arbitraži. Stranka, ki predlaga priznanje tuje arbitražne odločbe predloži njen izvirnik ali kopijo, sodišče pa lahko zahteva prevod take odločbe v slovenski jezik.
92. Kako se izvršujejo tuje arbitražne odločbe v Sloveniji?
Enako kot domače arbitražne odločbe. Učinkujejo kot sodne odločbe na podlagi odločbe sodišča o izvršljivosti take arbitražne odločbe.
93. Pod kakšnimi pogoji je možna zavrnitev razglasitve izvršljivosti tuje arbitražne odločbe?
Pod pogoji, ki jih neposredno določa New Yorška konvencija o priznavanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb.
94. Kako so arbitražne odločbe, izdane v Sloveniji, izvršljive v drugih državah?
Arbitražne odločbe, ki jih izdaja ECDR kot institucionalna arbitraža, so izvršljive v drugih državah, če so podpisnice New Yorške konvencije. V drugih državah pa so izvršljive na način, ki ga določa njihovo nacionalno pravo.
95. Kako so v Sloveniji izvršljive tuje arbitražne odločbe, če so bile izdane v državi, ki ni podpisnica New Yorške konvencije?
Tudi za presojo priznanja in izvršljivosti take arbitražne odločbe se v skladu s slovenskim Zakonom o arbitraži neposredno uporabljajo določbe New Yorške konvencije.
96. Kaj je značilno za pospešeno arbitražo?
Postopek vodi en arbiter in je pisen, arbitražna odločba pa je izdana v roku 3 mesecev. Stroški tega postopka so občutno nižji od klasičnega arbitražnega postopka ali od pravde.
97. V čem je prednost arbitraže znotraj denarnih omejitev?
Ta vrsta arbitraže strankam zagotavlja več nadzora nad končnim izidom postopka. Stranke z dogovorom o taki arbitraži določijo minimalno in maksimalno vsoto, ki jo lahko prisodi arbitražni senat oziroma arbiter. Arbiter s temi omejitvami ni seznanjen in mora po izdaji arbitražne odločbe korigirati prisojeno vsoto na minimum oziroma maksimum, če je s prvotno odločbo prisodil manj ali več od minimuma oziroma maksimuma.
98. V čem je prednost arbitraže na podlagi zadnje ponudbe?
Tudi v tem primeru gre za vrsto arbitraže, ki zagotavlja, da izdana arbitražna odločba za stranke ne predstavlja presenečenja. Stranke namreč ECDR obvestijo o zadnji denarni ponudbi, ki so jo pripravljene sprejeti oziroma plačati. Pri tem so stranke primorane predložiti čim bolj razumne ponudbe.
99. Kakšna pooblastila ima arbiter pri odločanju v takih primerih?
Če je po dogovoru med strankami seznanjen z njihovimi zadnjimi ponudbami izbere tisto, ki je razumnejša glede na vse okoliščine primera.
Če pred izdajo arbitražne odločbe ni seznanjen z zadnjimi ponudbami strank in se prisojeni znesek razlikuje od zneskov v zadnjih ponudbah, arbiter spremeni arbitražno odločbo tako, da prisodi znesek, ki je bližji zadnji poravnalni ponudbi.
100. Ali arbiter v takih primerih izda obrazloženo arbitražno odločbo?
Izdana arbitražna odločba v takih primerih ni obrazložena.
Tomšičeva ulica 6
1000 Ljubljana
+386 8 20 56 590